Vodovodni sistemi

V občini Hoče-Slivnica je več upravljalcev  sistemov za oskrbo s pitno vodo. Del občine spada pod režijski obrat Občine-Hoče Slivnica, drugi del pod Mariborski vodovod in manjši del pa ima lastne vodovodne sisteme in lastne upravljalce sistema za oskrbo s pitno vodo. Kateri je vaš upravljalec najlažje ugotovite po položnici.

Občina Hoče-Slivnica ima v upravljanju sledeče vodovodne sisteme: VS Slivnica (cca. 118 uporabnikov), VS Radizel (cca. 1550 uporabnikov), VS Pivola (cca 259 uporabnikov), VS Polana (cca 145 uporabnikov), VS Vrhi (cca. 375 uporabnikov), VS Križna Kapela (cca 100 uporabnikov), VS Orehova-Hotinja vas (cca 150 uporabnikov),  VS Planinka (cca 160 uporabnikov),  VS Zidanšek (cca. 30 uporabnikov), VS Železničar (cca 50 uporabnikov), VS Tisa (cca 5 uporabnikov) in VS Ledina  (cca 135 uporabnikov) in oskrbujemo cca 2.927 uporabnikov.

Vodovodni sistemi se napajajo iz lokalnih vodnih virov, kjer je vodni vir podzemna voda, zajeta v obliki izvirov. Trdota vode in vsebnosti kationov je predstavljena v spodnji preglednici po vodovodnih sistemih.

 

VODOVODNI SISTEM

Trdota voda v

mg/L CaCO3

Kalcij

mg/L

Kalij

mg/L

Magnezij

mg/L

Železničar

332,2

11,09

1,18

1,9

Tisa

646,3

33,5

0,9

1,91

Planinka

735,8

26,19

1,49

5,49

Ledina

319,2

10,06

0,88

1,68

Zidanšek

126,4

3,89

0,49

0,58

Pivola

163,4

11,01

3,77

4,2

Slivnica

165,8

12,03

0,88

3,94

Polana

611,7

54,28

2,07

7,56

Vrhi

152,4

13,05

0,96

3,65

Čreta

208,8

18,99

0,95

5,3

Radizel

339,4

33,71

1,3

6,09

Križna Kapela

402,1

37,32

1,77

7,6

Orehova-Hotinja vas

389,1

37,53

1,33

6,63
 

Mehka voda je na vodovodnem sistemu Zidanšek, srednje trda voda je na vodovodnem sistemu   Pivola, Slivnica in Vrhi, precej trda voda je na vodovodnem sistemu Ledina, trda voda je na vodovodnem sistemu Železničar, Radizel, Križna kapela in Orehova-Hotinja vas, zelo trda voda pa je na vodovodnih sistemih Tisa, Planinka in Polana .

Trdota je posledica prisotnosti predvsem kalcijevih in magnezijevih karbonatov in sulfatov v vodi. V odvisnosti od koncentracije soli so vode bolj ali manj trde. Pri trdi vodi se milo in zobna pasta ne penita dovolj, tudi poraba mila in detergentov je večja. Pri umivanju z milom pri zelo trdi vodi na dnu umivalnika pogosto ostane trdovratna pena. Pri kuhanju ostane na stenah ali na dnu posode bela obroba, ki ji pravimo tudi vodni kamen - v bistvu gre za izločeni apnenec. Obloge apnenca povzročajo probleme predvsem pri grelnikih vode, saj se stroški za ogrevanje vode povečujejo, pa tudi življenjska doba grelnikov je krajša.

Na vseh vodooskrbnih sistemih s postopki priprave pitne vode zagotavljamo mikrobiološko ustrezno pitno vodo. Kloriranje pitne vode je še vedno najpogosteje uporabljen postopek dezinfekcije in je hkrati z minimalnimi koncentracijami preostalega – rezidualnega klora v pitni vodi tudi pokazatelj uspešnosti dezinfekcije in posredno dokaz, da je voda mikrobiološko varna. Na vodovodnih sistemih VS Planinka,  VS Zidanšek in VS Tisa zaenkrat še ni avtomatskega kloriranja.