LIPOV DREVORED POD GRADOM HOMPOŠ

Avtorji članka: dr. Tanja Simonič Korošak, Ana Pečnik; dr. Ines Babnik

Izjemna drevoredna poteza pod gradom Hompoš v Pivoli ima še danes reprezentativno funkcijo slavnostnega dostopa do plemiške rezidence. Grad Hompoš, nekdaj imenovan Haus am Bacher, od 20. stoletja tudi Pohorski dvor, sodi med najstarejše v Sloveniji. O razvoju gradu je danes veliko znanega, nasprotno pa je še veliko odprtih vprašanj o zgodovinskem razvoju lipovega drevoreda. Eno od teh je natančen čas njegove zasaditve. Večinoma postavljajo čas njegovega nastanka v konec 19. stoletje, ko sta na gradu bivala grof in grofica Nugent. Hkrati pa je na starejših kartah iz poznega 18. in zgodnjega 19. stoletja že mogoče prepoznati drevoredno potezo na mestu današnjega drevoreda, kar nas pripelje do sklepa, da je bil drevored vzpostavljen že v 18. stoletju in je soustvarjal tamkajšno krajino s povezovanjem posvetnih in sakralnih točk v prostoru. Tako je drevored vizualno povezoval grad Hompoš in cerkev sv. Jurija v Spodnjih Hočah. Poleg tega vemo, da so v času lastništva Karla Krištofa pl. Curti-Francinija v gradu zgradili grajsko cerkev sv. Petra, ki je leta 1740 postala hoška podružnica in so jo uporabljali tudi okoliški prebivalci. Drevored je tako postal v prostoru jasno označena pot vaščanom do cerkve sv. Petra, še dodatno je pot označevalo slopno znamenje, ki je stalo v zahodnem zaključku drevoreda in se je navezovalo na sistem drugih baročnih znamenj v okolici. Domnevno enostranski drevored iz 18. stoletja je bil v 19. stoletju preoblikovan v dvoredni lipov drevored,, kot ga v kontekstu prostorske strukture poznamo danes. Drevoredna poteza se je nekdaj začela pred Hočkim potokom, danes je tu ohranjena le deloma. Nadaljevala se je po blago dvigajočem pobočju proti zahodu, kjer je zaradi bolj strmega pobočja cesta spremenila smer. Tu je zasajena poteza visokodebelnih hrušk, ki poteka vse do grajske pristave.

Območje današnjega lipovega drevoreda je zavarovano pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije kot spomenik lokalnega pomena Pivola - Lipov drevored (EID 1-09274, vrtnoarhitekturna dediščina), pri Zavodu RS za varstvo narave pa kot območje naravne vrednote lokalnega pomena (Pivola - lipov drevored, ID 7125), kot spomenik oblikovane narave Pivola - Lipov drevored (ID 803, lokalni pomen), Drevesni park in lipov drevored na posestvu Pohorski dvor v Pivoli (ID 1659, zavarovano območje, državni pomen) in je del ekološko pomembnega območja (EPO) Razvanje (ID 46100).

Celotni lipov drevored, ki v kmetijski krajini poteka v smeri vzhod-zahod, je dolg 1100 m. Sestavlja ga 259 drevesnih lokacij, od tega jih je 115 predvidoma iz konca 19. stoletja, 62 drevesnih lokacij je praznih oziroma je prisoten samo panj, 19 dreves raste iz panja. Drevored sestavljajo tako stara drevesa, mlajša in mlada drevesa, drevesa iz panjev, razpadajoči in porezani panji ter samosevna drevesa. Drevesa so bila arboristično popisana oziroma so bili zanje podani vzdrževalni ukrepi v letih 2021, 2022, 2023 in 2024. 

Skozi drevored poteka osrednja asflatirana cesta, ki povezuje Spodnje Hoče in grad Hompoš, kjer je sedež Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Cesta se iz vzhodne smeri postopoma dviga v blago valovitem poteku, večinoma prilagajoč se terenu. Na osrednjo cesto se navezujejo tudi kmetijske poti za dovoz kmetijskih strojev na kmetijske površine. Vzdolž južnega roba cestišča je urejen globlji obcestni jarek, ki pa je zaradi obilja vode, ki se steka z okoliških površin občasno poln vode in močno erodiran, tako da spodjeda cestno bermo. Cesta in deloma območje drevoreda je v lasti občine Hoče - Slivnica, del drevoreda in kmetijske površine pa so v lasti Univerze v Mariboru.

Danes je drevored v slabem stanju, predvsem zaradi grobega posega obglavljanja pred leti, zaradi širitve cestišča in gradbenih posegov, neprimernega vzdrževanja in nege, močnega razraščanja polparazita bele omele na nekaterih drevesih in drugih biotskih dejavnikov, vpliva neugodnih vremenskih danosti, kot so močni vetrovi, klimatske spremembe ter slabih rastnih pogojev, predvsem zaradi zastajanja vode na delih drevoreda. Rastišče dreves močno obremenjujejo bližina ceste, bližina neurejenega obcestnega jarka, soljenje ceste, zastajanje vode v delih drevoreda, zamakanje v območju korenin in zbita tla zaradi vožnje težkih kmetijskih strojev na območju korenin dreves. Voda v neprimerno urejenem obcestnem jarku močno erodira, kar ogroža drevje ter vpliva na poškodbe cestišča. Gradbeni posegi v območju drevoreda so tudi problematični, saj so bili v preteklosti izvedeni širitev ceste, obcestni jarki, drenaže in odtok v Hočki potok, utrjeni uvozi in prehodi čez jarek za dostop kmetijskih strojev, kar je pomenilo tudi ukinitev drevesnih lokacij zaradi razširitve prehodov na kmetijske površine. Celotno situacijo slabša tudi neprimerno vzdrževanje in nega drevoreda. Obsežno obrezovanje z obglavljanjem dreves pred leti je povzročilo propad nekaterih dreves in poslabšanje vitalnosti za mnoga preostala drevesa. Po grobem posegu ni bilo nege ali pa je bila ta neustrezna. Dopustilo se je vzgajanje dreves v drevoredu iz panjev padlih ter odstranjenih dreves, ni bilo sanacije neprimerne razrasti in vrasle skorje, ni bilo preoblikovanja asimetričnih krošenj, rednega odstranjevanja bele omele ali preprečevanja zaraščanja znotraj območja drevoreda. V zadnjih letih se pospešeno spreminjajo vremenske in klimatske razmere, ki jim je drevored v odprti kmetijski krajini izpostavljen. Čez ravnico pihajo močni, vse pogostejši vetrovi, ki so razlog za vetrolome ter poškodbe na drevesih, kot na primer v vetrolomu leta 2023. Višajo se povprečne temperature, kar vpliva na spremembe v mikroklimatskih razmerah drevoreda, predvsem južna, soncu bolj izpostavljena drevoredna linija. Zaradi vseh omenjenih težav vitalnost dreves upada in postajajo vse bolj dostopna za razvoj bolezni, parazite oziroma razne biotske dejavnike. Tako se veča okuženost s polparazitom belo omelo, pojavljajo se trosnjaki gliv, ptičje dupline v drevju, pojavljajo se večji razkrojni procesi lesnih vlaken in s tem povezani večji odlomi delov vej v krošnjah, drevesa propadajo in se jih odstranjuje ter tako nastajajo vse večje škrbine v drevoredu.

Zaradi reševanja perečega problema propadanja lipovega drevoreda je bil v letu 2023 izdelan idejni projekt Ureditve tematske in pohodne poti ob lipovem drevoredu, ki poleg ureditve kolesarske in peš steze severno od samega drevoreda vključuje tudi celovito prenovo drevoreda. Načrtovana je pohodna utrjena pot za kolesarje in sprehajalce, ki bo potekala proti gradu Hompoš v Pivoli ter se navezovala naprej na pohorske pohodne in kolesarske poti. V območju poti bodo urejena počivališča, opremljena s klopmi in informativnimi elementi. S projektom se preusmerja pešce in kolesarje na pot ob drevoredu, saj uporaba cestišča znotraj drevoreda za pešce in kolesarje ni varna.

Sočasno se v projektu prenavlja lipov drevored, in sicer je vključenih 207 drevesnih lokacij, od tega jih je 87 dreves predvidoma najstarejših, 57 mlajših dreves, 43 lokacij je praznih oziroma so tam le ostanki panjev, 19 dreves izrašča iz panjev ter eno samosevno drevo. Številna od teh so močno poškodovana in okužena z belo omelo. Na južni in na severni strani se načrtuje vzporedno vzpostavljanje nove drevoredne poteze, nadomeščanje starih dreves z novimi bi potekalo na severni strani po segmentih. Na zahodnem delu severne drevoredne linije se drevesa v sklopih ohranja, dokler bo njihovo stanje zadovoljivo in dokler se nova drevoredna drevesa ne pričnejo uspešno razraščati. S prenovo se razširja drevoredni profil, tako da se liniji drevoreda na obeh straneh odmikata od roba ceste, kar omogoča boljšo pripravo rastišča in rastnih pogojev, prenovo obcestnega jarka ter zagotavlja sočasno rast ohranjenih dreves in novega nasada. Južno drevoredno linijo se  zaradi ugotovljenega stanja dreves, mnogih vrzeli, kot tudi zaradi nujnosti vzdrževalnih del na obcestnem jarku ter neprimernih rastnih pogojev v osrednjem in spodnjem delu drevoreda, kjer voda zastaja, v celoti odstrani in na novi lokaciji v odmiku od sedanje poteze na preurejenem rastišču zasadi novo drevoredno potezo lipovih dreves. Ohranjena drevesa se arboristično sanira, ustrezno odstrani belo omelo, obreže se poškodovane veje ter veje, ki segajo v cestni prostor in prostor lokacij novih dreves, pod nadzorom certificiranega arborista.. Bistveni del prenove je vzdrževanje in skrb za drevesa. Začetno vzdrževanje novega nasada bo potekalo 3 do 5 let, sočasno s spremljanjem stanja ohranjenih dreves in letnimi vzdrževalnimi deli na celotni drevoredni potezi, predvsem resno odstranjevanje morebitne nove bele omele, dvigovanje in oblikovanje krošenj novo zasajenih dreves ter začetno zalivanje novih saditev.

Drevored v poletnem času, pogled na grad Hompoš. Vir: Arhiv Studio TSK.

Drevored v zimskem času, pogleda na grad Hompoš. Vir: Arhiv Studio TSK.

Problematične cestne ureditve tik ob drevoredu. Vir: Arhiv Studio TSK.

Stanje drevorednih dreves na posameznih drevesnih lokacijah - panj (levo), odmrlo drevo, drevo raste  iz panja, mlajše drevo, okuženo z belo omelo, vitalno drevo (desno). Vir: Arhiv Studio TSK.